For English version of the article, visit BarTalks.
Svet že nekaj časa gleda na kavno industrijo kot na neko vrsto blažilca podnebnih sprememb, saj se vedno več pridelovalcev zavestno odloča za okolju prijaznejšo pridelavo ter sajenje senčnih dreves. V najboljših primerih se tak pristop lahko razvije do te mere, da se plantaža spreobrne v tako imenovane agro-gozdove (ang. Agroforest).
Agrogozdarstvo je namerno vključevanje dreves in grmovnic v poljedelske in živinorejske sisteme za ustvarjanje okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi.Največji uspeh je stopnja, ko se celotna površina razvije v enoten ekosistem, kjer imajo rastline medsebojno korist, vnos kmetijskih dodatkov pa postane praktično nepotreben. Agrogozd tako postane zatočišče za avtohtone rastline in živali, poleg tega je še bolj uspešen pri zajemanju ogljika iz ozračja kot klasično kmetovanje.
Minas Gerais je največja brazilska zvezna država za pridelavo kave, saj je tej poljščini namenjenih 1,2 milijona hektarjev. Njene tri glavne regije so Sul do Minas (Jug Minasa), Cerrado in Matas de Minas (Gozdovi Minasa). Nedavna raziskava v tej zvezni državi pa je pred kratkim razkrila, da ima že tradicionalno kavno kmetijstvo pozitivne učinke na okolje.
Soil samples had to be taken from multiple farms. Source: Cecafé
Negativni ogljični odtis brazilskih pridelovalcev
Cilj projekta je bil oceniti bilanco ogljika na 40 kmetijah v omenjenih treh regijah z merjenjem sproščanja in sekvestracije toplogrednih plinov (proces zajemanja ogljika iz ozračja). Ugotovitve so bile pozitivne, saj so kmetije v povprečju letno shranile 10,5 tone CO2 na hektar. Z drugimi besedami, biomasa rastočih kavovcev je absorbirala več CO2, kot ga je proizvedla.
Raziskovalci so vzeli vzorce zemlje in kavovcev na štirih parih kmetij, ki zrcalijo realno prakso pridelave v regiji. Profesor Carlos Eduardo Cerri z Univerze v São Paulu je bil z rezultati zadovoljen. Dejal je: “Ugotovitve študije kažejo, da uporaba dobrih praks pri gojenju kave ustvarja dodatno sekvestracijo ogljika, saj se v tleh in rastlinah zadrži veliko več CO2, kot se ga sprosti v ozračje.”
Študija je razkrila pozitivne učinke celo na posestvih, kjer se kava prideluje na bolj tradicionalen način. Tudi ta dejavnost namreč zadrži več CO2 kot izpusti toplogrednih plinov. To pomeni, da so tradicionalne prakse prav tako naprednejše z vidika trajnosti. Rezultati so ključnega pomena, saj se povečuje povpraševanje industrije in potrošnikov po trajnostnih izdelkih.
Shade-grown coffee in Brazil. Source: Guima Café Instagram profile
Brazilija in okolju prijazno pridelovanje kave
Svet se že nekaj časa preusmerja k okolju prijaznejši energiji in okolju prijaznejšim kmetijskim praksam. Brazilija je tudi že sprejela ukrepe za ohranjanje narave. Območja trajnega ohranjanja narave (Permanent Preservation Area – PPA) so zavarovana naravna območja s strogimi omejitvami izkoriščanja, kar pomeni, da neposredno gospodarjenje na teh tleh ni dovoljeno. V obliki teh zakonitih rezervatov je za vsak hektar kavovcev v povprečju shranjenih 50 ton ogljika.
Ob vožnji skozi brazilske kavorodne regije tako ni redko videti kavnih plantažih, obkroženih z gozdnatimi pasovi. Nekatere kmetije, kot je Daterra, so se že zavezale, da bodo svojo pridelavo kave naredile bolj zeleno in postale še bolj ogljično negativne. To pridelovalcem tudi omogoča prodajo emisijskih kuponov.
Po dveh pozebah leta 2021 nekateri kmetje vidijo rešitev v sajenju dreves. Nasad dreves okoli kmetije lahko pomaga zaščititi kavovce pred hladnim vetrom, medtem ko krošnje v nasadu tvorijo kupolasto zaščito. Dobrodošla dodatna korist je tudi dejstvo, da se v njih zadržuje precejšnja količina CO2.