Velho Mundo Novo

Mundo Novo je ena najbolj priljubljenih sort v Braziliji, kar je upravičeno, saj je kot nalašč za espresso in kapučino. Pridelovalcem JC Grossi & Filhos je še posebej draga, saj je bila Mundo Novo prva sorta, ki jo je družina leta 1972 posadila v Cerradu. Najstarejši nasad je temelj njihove zgodovine - od tod tudi ime Velho Mundo Novo, "Stari novi svet". Drevesa so še danes rodovitna in ohranjajo tradicijo, saj z vsakim pridelkom združujejo preteklost, sedanjost in prihodnost. In tako kot najboljša vina izvirajo iz najstarejših trt, tudi ta kava utelešuje značilnosti terroirja z intenzivnim in kompleksnim profilom.

Velho Mundo Novo vzbudi okuse in arome mlečne čokolade, kavnega pulp in sadnih not. Ima nizko do srednje visoko citrusno kislost. Značilnost te kave je njena kremnost. Ima polno, kremasto telo, ki še posebej izstopa v kombinaciji z mlekom. Po požirku te kave boste imeli dolg in prijeten priokus. Trgatev se je pričela, ko je 95 % češenj doseglo popolno zrelost. Nato je bila 16 ur fermentirana aerobno. Po končani fermentaciji so bile češnje 16 ur na betonskih ploščadih, nato pa so jih 36 ur sušili v mehanskih sušilnikih. Ta metoda sušenja izboljša okuse in zagotavlja enakomernost vseh kavnih zrn.

Cerrado de Minas je prva brazilska regija za pridelovanje kave, ki je dobila status označbe porekla (Cerrado Mineiro), s čimer ji je bil podarjen status, podoben vinorodnim regijam. Z nadmorsko višino 800–1300 m in natančno določenimi letnimi časi (vlažno poletje in blaga do suha zima) je ta regija zelo primerna za gojenje kave. Priljubljeni vrsti tu sta Mundo Novo in Catuaí.

Družina Grossi je začela gojiti kavo že davnega leta 1879, današnje družinsko podjetje pa je leta 1972 ustanovil José Carlos Grossi. Začetki so bili vse prej kot idealni, saj se je spopadal s težkimi pogoji za pridelovanje kave, a je takoj po prvih uspešnih trgatvah storil korak naprej. Ustvaril je eksperimentalne nasade, kjer še danes s sodelovanjem z raziskovalnimi inštituti raziskujejo, kateri minerali in organske snovi najbolj ugajajo prsti ter določeni vrsti kavovca. To znanje uporabljajo pri gojenju kav, rezultat pa je izjemno okusna skodelica kave z nepozabnimi aromami.

Trgatev poteka mehansko in ročno, kavo pa se še isti dan organsko predela v prostorih, kjer porabijo malo ali nič vode. Kavo potem razprostrejo na betonski ploščadi, sušenje nekaterih kavnih vrst pa zaključijo v treh fazah v mehanskih sušilcih, kar zagotavlja enotne lastnosti kavnih zrn in ojača njihove okuse.