{"id":49882,"date":"2022-01-17T18:50:38","date_gmt":"2022-01-17T18:50:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/?p=49882"},"modified":"2022-02-25T13:35:14","modified_gmt":"2022-02-25T13:35:14","slug":"od-drevesa-do-skodelice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/od-drevesa-do-skodelice\/","title":{"rendered":"From Tree to Cup: Cerrado Mineiro"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section fb_built=”1″ custom_padding_last_edited=”on|desktop” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ width=”100%” min_height=”350.1px” custom_margin=”25px||-5px||false|false” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”25px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|desktop” custom_padding=”0px||45px||false|false” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”45px||||false|false”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”||0px|||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_font=”Signika||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_font=”Signika||||||||” header_2_font=”Signika||||||||” header_2_font_size=”30px”]<\/p>\n

For English version of the article, visit BarTalks<\/a><\/span>.<\/span><\/strong><\/h3>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Brazilski Cerrado je ogromna savana v sredi\u0161\u010du Brazilije, ki se razteza \u010dez ve\u010d zveznih dr\u017eav. World Wildlife Fund jo je razglasil za biolo\u0161ko najbogatej\u0161o savano na svetu, saj v njej \u017eivi 5 odstotkov vseh \u017eivali in rastlin na planetu. Danes je Cerrado znan po ve\u010d kot le raznolikem biomu, saj je njegovo visoko le\u017ee\u010de ravninsko obmo\u010dje pritegnilo kmete, ki so med drugim za\u010deli gojiti kavo.<\/p>\n

\u010ceprav so afri\u0161ke savane veliko bli\u017eje Sloveniji, je bil brazilski Cerrado v zvezni dr\u017eavi Minas Gerais prva savana, ki sem jo obiskal. V mestu Uberl\u00e2ndia sem pristal konec septembra, na vrhuncu su\u0161nega obdobja. Trava je bila rjava, drevesa pa ve\u010dinoma prazna \u2013 presenetljivo nasprotje zeleni in zdravi savani, ki sem jo videl \u010dez tri mesece. Vendar je tudi ta spe\u010da narava premogla lepoto. Kavovci so bili v polnem razcvetu, njihovi beli cvetovi pa so bili videti kot tale\u010di se sneg na sicer zelenih rastlinah.<\/p>\n

Danes je Cerrado v Minas Geraisu (Cerrado Mineiro) znana regija za pridelavo kave, vendar je ta status pridobil nedolgo nazaj.\u00a0 V preteklosti so bile glavne pridelovalke kave nekatere druge zvezne dr\u017eave, npr. Sao Paulo ali Parana s svojo bogato rde\u010do prstjo \u00bbTerra Roxa\u00ab V 60. letih prej\u0161njega stoletja se je brazilska vlada odlo\u010dila izkoristiti sicer precej neraziskano obmo\u010dje Cerrada v Minas Geraisu. Kmetovalce je za\u010dela spodbujati v neznano notranjost tako, da jim je ponudila poceni zemljo in vzpostavila razli\u010dne podporne programe.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ custom_padding_last_edited=”on|phone” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ background_enable_color=”off” custom_margin=”||-30px||false|false” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||0px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|tablet” custom_padding=”0px||0px||false|false” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”0px||0px||false|false”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” width_tablet=”” width_phone=”100%” width_last_edited=”on|phone” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|phone” custom_margin=”|auto|-9px|auto||” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||0px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_image src=”https:\/\/www.rjavitukan.si\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Grossi-farm_1.jpg” alt=”Kavne regije v Braziliji” title_text=”Grossi-farm_1″ align=”center” force_fullwidth=”on” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”|0px||0px||” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”0px||||false|false” custom_padding_last_edited=”on|phone” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][\/et_pb_image][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|phone” custom_margin=”-41px||0px||false|false” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||0px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”||0px||false|false”]<\/p>\n

Kmetija pridelovalcev Grossi & Filhos. Trikotna planta\u017ea na levi strani je predel z eksperimentalnimi kavovci.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”Section” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ custom_padding=”0px||0px|||”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_font=”Signika||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_font=”Josefin Sans||||||||” header_2_font=”Signika||||||||” header_2_font_size=”30px”]<\/p>\n

Preteklost \u010dez mejo<\/h2>\n

Eden takih pustolovcev je bil Andressin dedek Ibelmon Dion\u00edsio Alves. Danes je star 84 let, v kavnem sektorju pa deluje \u017ee 60 let. Nekatere njegove rastline so stare \u017ee ve\u010d kot 30 let, vendar je bila pot do dana\u0161njega uspeha trnova. Pri 18 letih je z vre\u010do obla\u010dil, nekaj denarja in svojima bratoma zapustil svoj dom v zvezni dr\u017eavi Bahia. Njihovo potovanje bi lahko bilo zaplet dobrega filma \u2013 vozili so se v kesonu tovornjaka, nato prehodili 18 km, da so pri\u0161li do \u017eelezni\u0161ke postaje v Sao Paulu, od koder so se z vlakom odpeljali v zvezno dr\u017eavo Paran\u00e1. Tam je Ibelmon tudi spoznal svojo bodo\u010do \u017eeno in se nau\u010dil ve\u010dino tega, kar danes ve o kavi \u2013 najprej kot pobiralec, nato kot upravitelj kmetije.<\/p>\n

Paran\u00e1 je ena od manj\u0161ih dr\u017eav pridelovalk kave, saj proizvede pribli\u017eno 3 odstotke brazilske kave, v preteklosti pa je u\u017eivala precej druga\u010den sloves. Bila je najve\u010dja pridelovalka, saj je proizvedla ve\u010d kot polovico vse brazilske kave. Na \u017ealost le\u017ei Paran\u00e1 nekoliko bolj proti jugu in na ni\u017ejih nadmorskih vi\u0161inah, zato je bolj dovzetna za bolezni, povezane s pozebo. \u010crna pozeba leta 1975 je za vedno spremenila kavno kmetijstvo v Parani. Medtem ko \u00bbobi\u010dajna\u00ab pozeba po\u0161koduje drevo le za sezono ali dve, \u010drna pozeba lahko uni\u010di drevo, zaradi \u010desar ga je treba obrezati ali pa posaditi novega. Ker so drevesa pripravljena za prvo trgatev pribli\u017eno tri leta po obrezovanju ali sajenju, tak\u0161na pozeba predstavlja veliko te\u017eavo ne le za brazilske kmete, temve\u010d tudi za svetovni trg kave. V primerjavi s \u010drno pozebo leta 2021, ki je uni\u010dila pribli\u017eno 40 odstotkov pridelkov na prizadetih obmo\u010djih, naj bi \u010drna pozeba leta 1975 uni\u010dila ve\u010d kot 70 odstotkov brazilske kave in za dve leti podvojila njeno ceno.<\/p>\n

Ta katastrofa je sovpadala s prizadevanji vlade, da del prebivalstva preseli v notranjost Brazilije, in \u0161tevilni kmetje so te pozive upo\u0161tevali. Ibelmon je sprva vztrajal v Parani, vendar so ga bolezni, \u0161kodljivci in slabi pridelki v naslednjih letih prisilili, da je leta 1985 prodal kmetijo v Parani in odpotoval v Cerrado, kjer je kupil zemlji\u0161\u010de.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ custom_padding_last_edited=”on|phone” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|phone” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”0px||0px|||” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”0px||||false|false”][et_pb_row custom_padding_last_edited=”on|phone” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” width_tablet=”” width_phone=”100%” width_last_edited=”on|phone” custom_margin=”0px||0px||false|false” custom_padding=”||16px|||” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”0px||16px||false|false”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_image src=”https:\/\/www.rjavitukan.si\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Ibelmon-his-cafe.jpg” alt=”Kavne regije v Braziliji” title_text=”Ibelmon his cafe” align=”center” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”0px||||false|false” custom_padding_last_edited=”on|phone” hover_enabled=”0″ sticky_enabled=”0″][\/et_pb_image][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row custom_padding_last_edited=”on|phone” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”-14px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”||0px|||” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”0px||0px||false|false”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|phone” custom_margin=”-41px||0px||false|false” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||0px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”||0px||false|false”]<\/p>\n

Andressin dedek Ibelmon Dion\u00edsio Alves v svojem kavnem nasadu.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ custom_padding_last_edited=”on|phone” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ custom_margin=”0px||0px||false|false” custom_padding=”0px||0px||false|false” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”35px||0px||false|false”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_font=”Signika||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_font=”Signika||||||||” header_2_font=”Signika||||||||” header_2_font_size=”30px” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”0px||||false|false”]<\/p>\n

Prihod v Cerrado<\/h2>\n

Jos\u00e9 Carlos Grossi pa je bil eden prvih pridelovalcev kave v Cerradu. Predstavnik tretje generacije dru\u017eine, ki je v Braziliji kavo gojila \u017ee v 19 stoletju, je zapustil o\u010detova polja v Parani in leta 1972 posadil svoje prve kavovce v Minas Geraisu. Tam se je kot eden prvih naseljencev v neznani regiji soo\u010dal s te\u017eavami druga\u010dne narave kot Ibelmon v Parani.<\/p>\n

Tla v Cerradu so bila distrofi\u010dna in kot taka neprimerna za kavovce. Poleg tega si kmetje niso mogli pomagati s tehnolo\u0161kim znanjem, po katerem Brazilija slovi danes, saj je bilo to \u0161e v povojih. Jos\u00e9 Carlos je ve\u010d let vlagal v svoja pridelovalna polja in skoraj bankrotiral, preden je za\u010del u\u017eivati sadove svojega trdega dela. Vendar je bilo tudi leta 1994, po 20 letih gojenja kave v Cerradu, razmerje med tlemi in kavovci \u0161e vedno precej neznano, zato je moral Jos\u00e9 storiti nekaj inovativnega, \u010de je \u017eelel pridelati kavo izjemne kakovosti. Ko sem se sre\u010dal z njegovim starej\u0161im sinom Jos\u00e9jem Carlosom Segundo, mi je le-ta povedal, da je njegov o\u010de \u00bbv sodelovanju z nekaterimi brazilskimi institucijami vzpostavil poskusna polja za razvoj genskega materiala, prilagojenega podnebnim razmeram in tlom Cerrada\u00ab. Poskusi so pokazali, katere sorte kave so najprimernej\u0161e za dolo\u010dena mikroobmo\u010dja in katere minerale potrebuje zemlja, da bi se kavovec po\u010dutil kar najbolj doma\u010de.<\/p>\n

Ko so pionirji, kot je Jos\u00e9 Carlos Grossi, kon\u010dno obvladali lokalne razmere, jim je uspelo vzgojiti kavo z edinstvenim profilom. Cerrado je morda najmlaj\u0161a kavna regija v Braziliji, vendar so si pridelovalci priborili sloves s svojim inovativnim pristopom h kmetovanju, ki je hkrati tudi trajnostno. Cerrado je bil prva brazilska kavna regija, ki ji je bil podeljen pe\u010dat z ozna\u010dbo porekla, s \u010dimer je dobila podoben status kot francoske vinske regije ali italijanski Parmigiano Reggiano. Za tiste pridelovalce, ki \u017eelijo, da njihova kava nosi pe\u010dat Regi\u00e3o do Cerrado Mineiro<\/a>, je trajnostnost pogoj.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px||0px|||”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” width_tablet=”” width_phone=”100%” width_last_edited=”on|phone” custom_padding=”||0px|||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_image src=”https:\/\/www.rjavitukan.si\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Jose-Carlos-Grossi1.jpg” title_text=”Jose Carlos Grossi(1)” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][\/et_pb_image][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px|||||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”]<\/p>\n

Jos\u00e9 Carlos Grossi<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ custom_margin=”0px||-52px||false|false” custom_padding=”0px||0px||false|false”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_2_font=”Signika||||||||” header_2_font_size=”30px” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”40px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone”]<\/p>\n

Ozna\u010dba porekla<\/h2>\n

Regi\u00e3o do Cerrado Mineiro je fundacija, ki zdru\u017euje regijske zadruge in zdru\u017eenja kavnih pridelovalcev. Pridelovalec kave mora izpolnjevati ve\u010d kvalifikacijskih meril, da lahko nosi pe\u010dat z ozna\u010dbo porekla. Na primer, kava mora na 100-stopenjski lestvici zdru\u017eenja Specialty Coffee Association<\/a> dose\u010di ve\u010d kot 80 to\u010dk, najni\u017eja nadmorska vi\u0161ina za gojenje kave je 800 metrov nad morjem, pridelovalec pa mora podpisati izjavo o odgovornosti in dobrih praksah.<\/p>\n

Fundacija zagovarja trajnostnost in sledljivost, saj meni, da sta \u00bbgibanje in ne tr\u017ena strategija\u00ab. Pravilno upravljanje tal, pogozdovanje, ohranjanje trajnih rezervatov ter re\u010dnih strug in izvirov postajajo del kulture v Cerradu Mineiru. Med ne\u0161tetimi vrstami kavovcev ni redko videti volka, sovo ali ka\u010do, ki i\u0161\u010dejo hrano.<\/p>\n

Toda kak\u0161na je kava iz te regije? Na splo\u0161no ima nizko kislost in srednje do polno telo s kremastim okusom v ustih ter intenzivnim pookusom. Okus je navadno ore\u0161\u010dkast s pridihom karamele, \u010deprav se pogosto pojavijo tudi \u010dokoladne note. Kava iz Cerrada prina\u0161a uravnote\u017eeno skodelico, ki jo obo\u017eujejo \u0161tevilni ljudje po vsem svetu, kar pa ne pomeni, da Cerrado ne premore edinstvenih, veliko bolj kompleksnih kav. Ena najbolj\u0161ih, kar sem jih kdaj pil, s sadno aromo in vinskim okusom, je izvirala z drevesa, ki je raslo na Jos\u00e9jevi kmetiji. Ta bo na voljo tudi v spletni trgovini \ud83d\ude09<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

For English version of the article, visit BarTalks. Brazilski Cerrado je ogromna savana v sredi\u0161\u010du Brazilije, ki se razteza \u010dez ve\u010d zveznih dr\u017eav. World Wildlife Fund jo je razglasil za biolo\u0161ko najbogatej\u0161o savano na svetu, saj v njej \u017eivi 5 odstotkov vseh \u017eivali in rastlin na planetu. Danes je Cerrado znan po ve\u010d kot le […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":50210,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-49882","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-tukanov-dnevnik"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49882","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49882"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49882\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50214,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49882\/revisions\/50214"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50210"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49882"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49882"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49882"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}