{"id":48617,"date":"2021-01-14T17:53:22","date_gmt":"2021-01-14T17:53:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/?p=48617"},"modified":"2022-02-25T14:15:56","modified_gmt":"2022-02-25T14:15:56","slug":"zgodovina-brazilske-kave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/zgodovina-brazilske-kave\/","title":{"rendered":"The History of Brazilian Coffee"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section fb_built=”1″ custom_padding_last_edited=”on|desktop” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ min_height=”372.6px” custom_margin=”25px||0px||false|false” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”” custom_margin_last_edited=”on|desktop” custom_padding=”||0px||false|false” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=””][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_font=”Signika||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_font=”Signika||||||||” header_2_font=”Signika||||||||” header_2_font_size=”30px” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”50px||||false|false” custom_padding_last_edited=”on|phone”]<\/p>\n

VSE SE JE ZA\u010cELO Z LJUBEZENSKO AFERO<\/strong><\/h2>\n

 <\/p>\n

Do kave je bilo v\u010dasih te\u017eko priti. Po legendi so Portugalci hoteli dele\u017e kavnega trga, vendar jim ni uspelo dobiti kavnih zrn. Na severu je Brazilija tako kot \u0161e danes mejila na Francosko Gvajano, katere guverner je trmasto zadr\u017eeval kavna semena zase. Portugalci so na kavno misijo poslali poro\u010dnika Francisca de Mela Palheta, ki prav tako ni znal omeh\u010dati guvernerjeve trme, zato se je problema lotil na druga\u010den na\u010din. Svoje o\u010di je zapi\u010dil v guvernerjevo \u017eeno.<\/p>\n

Njegovi ljubezenski podvigi so se izpla\u010dali, saj mu je Madame D\u2019Orvilliers na zaklju\u010dnem banketu izro\u010dila \u0161opek ro\u017e, v katerega je vtaknila tudi kavna zrna. Leta 1727 so Portugalci na brazilskih tleh posadili prva kavna drevesa.<\/p>\n

Gojenje kave se je skozi celotno 18. stoletje raz\u0161irjalo na severovzhodu Brazilije, vendar je veljalo za bolj obstransko dejavnost. Kava se je po\u010dasi \u0161irila tudi na jug in proti koncu stoletja so jo iz Ria de Janeira \u017ee po\u0161iljali v Evropo. V za\u010detku 19. stoletja je brazilska industrija kave do\u017eivela prvo veliko spremembo.<\/p>\n

Kuba je mo\u010dno pospe\u0161ila lastno proizvodnjo sladkornega trsa, zato so se morali nekonkuren\u010dni Brazilci osredoto\u010diti na drug pridelek: kavo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v Evropi in Severni Ameriki po njej vedno ve\u010d povpra\u0161evanja, zato so se planta\u017ee razmahnile tudi v provincah Sao Paolo, Rio de Janeiro in Minas Gerais. Do leta 1830 je Brazilija pridelala \u017ee 30 % svetovne kave.<\/p>\n

 <\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px||0px|||”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_margin=”|auto|-9px|auto||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_image src=”https:\/\/www.rjavitukan.si\/wp-content\/uploads\/2021\/01\/francisco-de-melo-palheta-legend.jpg” title_text=”francisco-de-melo-palheta-legend” align=”center” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” width_tablet=”” width_phone=”130%” width_last_edited=”on|phone” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|phone” custom_margin=”||-51px|||” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”30px||-18px|-45px|false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”” custom_padding_last_edited=”on|phone”][\/et_pb_image][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_orientation=”center” custom_margin=”6px||0px||false|false” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”15px||30px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”||0px||false|false”]<\/p>\n

Francisco de Melo Palheta in usodni \u0161opek ro\u017e<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ custom_padding=”55px||55px|||”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_font=”Signika||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_font=”Josefin Sans||||||||”]<\/p>\n

Brazilija je do tak\u0161nega dele\u017ea pri\u0161la zaradi skoraj popolnih pogojev za pridelovanje kave in zaradi gigantskih kmetij, kjer je bil en sam su\u017eenj zadol\u017een za 1000 kavnih dreves. Kavni baroni so u\u017eivali podobno \u017eivljenje kot ameri\u0161ki naftni mogotci; njihov vpliv je bil namre\u010d tako mo\u010dan, da so vplivali na ustavne akte in zakonodajo. Toda tudi njihov kapital leta<\/span> 1888<\/a> <\/span><\/span>ni prepre\u010dil odprave su\u017eenjstva.<\/p>\n

To je nekatere kavne barone mo\u010dno udarilo po \u017eepih, spet drugi pa so se bolje zna\u0161li. Vlada je uvedla nove programe, ki so Evropejce spodbujali k delu na brazilskih kmetijah. To se je obrestovalo, saj je Brazilija dobila status multikulturne dr\u017eave, poleg tega so se utrdile vezi med Brazilijo in kavoljubno Evropo.<\/p>\n

Leta 1910 je Brazilija pridelala \u017ee vrtoglavih 80 % svetovne kave, vendar pregovor pravi, da ni\u010d ne traja ve\u010dno. Zlom newyor\u0161ke borze<\/span><\/a> leta 1929 je zadel brazilski kavni trg kot nekontroliran vlak. Cene so padle, trgovina je upadla in zakurjenih je bilo na tiso\u010de vre\u010d kave. Kavna industrija je bila v Braziliji vseeno tako mo\u010dno zakoreninjena, da se je obdr\u017eala, utrjena infrastruktura pa je nudila prilo\u017enost za druge kmetijske panoge.<\/p>\n

Kljub mo\u010dnemu padcu pridelave kave je Brazilija ostala najproduktivnej\u0161a pridelovalka. Njen tr\u017eni dele\u017e je zaradi pove\u010danega pridelovanja na drugih koncih sveta sicer padal, vendar danes \u0161e vedno pridela okoli 30 % svetovne kave.<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”37px||0px|||”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px||0px|||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_image src=”https:\/\/www.rjavitukan.si\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Lavrador-1.jpg” alt=”%22O lavrador de caf\u00e9%22, 1934, Candido Portinari” title_text=”Lavrador 1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” width=”48%” width_tablet=”” width_phone=”100%” width_last_edited=”on|phone” max_width=”100%” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|desktop” module_alignment=”center” custom_margin=”-9px|||||” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”0px||30px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding_tablet=”” custom_padding_phone=”” custom_padding_last_edited=”on|phone”][\/et_pb_image][\/et_pb_column][\/et_pb_row][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px|||||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”-27px||30px||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” custom_padding=”0px||0px||false|false”]<\/p>\n

O Lavrador de caf\u00e9, C\u00e2ndido Portinari (1939)<\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” background_color=”#e2d4c0″ custom_padding=”||0px||false|false”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_text _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” text_font=”Signika||||||||” text_text_color=”#000000″ text_font_size=”17px” header_font=”Signika||||||||” header_2_font=”Signika||||||||” header_2_font_size=”30px” custom_margin_tablet=”” custom_margin_phone=”60px||||false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone”]<\/p>\n

70-ta: zlata doba brazilske kave<\/strong><\/h2>\n

<\/strong><\/p>\n

V Braziliji se je \u017ee leta 1970 pojavila prva planta\u017ea specialty kave. Regija Cerrado v zvezni dr\u017eavi Minas Gerais je ena mlaj\u0161ih, a najbolj perspektivnih regij zaradi svojih toplih in de\u017eevnih poletij ter suhih in ne preve\u010d mrzlih zim. Raziskovalci so opravili ve\u010d raziskav prsti, da bi lahko gojili le najbolj\u0161o kavo.<\/p>\n

Mnogo pridelovalcev se je \u017ee v prej\u0161njem desetletju iz drugih regij preselilo v Cerrado, saj je vlada spodbujala selitev prebivalstva v notranjost dr\u017eave (ne morejo pa\u010d vsi \u017eiveti ob morju), leta 1975 pa je mnogo pridelovalcev prizadela tako imenovana \u010drna zmrzal<\/em><\/a><\/span> \u2013 bolezen, ki je tako zlove\u0161\u010da kot njeno ime, saj uni\u010di celotno drevo, na mesto katerega je nato potrebno posaditi novega. V zvezni dr\u017eavi Paran\u00e1 je uni\u010dila pridelek na skoraj vseh planta\u017eah, kar je Brazilijo prikraj\u0161alo za 30 milijonov vre\u010d (ena vre\u010da vsebuje 60 kg kave).<\/p>\n

Odziv vlade je bil pretresljiv, saj je nehala vlagati v visoko kakovostno kavo. To brazilskih pridelovalcev ni zadelo le finan\u010dno, ampak je bil mo\u010dno na\u010det tudi njihov ugled.<\/p>\n

Naslednjo prilo\u017enost so pridelovalci dobili leta 1990, ko je brazilska vlada deregulirala kavno industrijo, kar je ustvarilo naslednji val visokokakovostne kave. Brazilian Specialty Coffee Association je organiziral prvi Cup of Excellence<\/a><\/span>, dogodek, ki se danes odvija v mnogih dr\u017eavah po vsem svetu. Vse to je spodbudilo mlade kmetovalce, da so za\u010deli gojiti odli\u010dno kavo. Leta 2005 je vseh \u0161est finalistov na World Barista Championship uporabilo brazilsko kavo.<\/p>\n

 <\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”23px||0px|||”][et_pb_row _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” custom_padding=”0px|||||”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default”][et_pb_image src=”https:\/\/www.rjavitukan.si\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Grossi-field.jpg” title_text=”Grossi field” _builder_version=”4.7.4″ _module_preset=”default” width_tablet=”” width_phone=”125%” width_last_edited=”on|tablet” max_width_tablet=”” max_width_phone=”” max_width_last_edited=”on|desktop” custom_margin=”0px||0px|0px|false|false” custom_margin_tablet=”|||0px|false|false” custom_margin_phone=”0px||-30px|-40px|false|false” custom_margin_last_edited=”on|phone” module_alignment_tablet=”” module_alignment_phone=”” module_alignment_last_edited=”on|phone”][\/et_pb_image][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VSE SE JE ZA\u010cELO Z LJUBEZENSKO AFERO   Do kave je bilo v\u010dasih te\u017eko priti. Po legendi so Portugalci hoteli dele\u017e kavnega trga, vendar jim ni uspelo dobiti kavnih zrn. Na severu je Brazilija tako kot \u0161e danes mejila na Francosko Gvajano, katere guverner je trmasto zadr\u017eeval kavna semena zase. Portugalci so na kavno misijo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":50232,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-48617","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-tukanov-dnevnik"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48617","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=48617"}],"version-history":[{"count":31,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48617\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50236,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48617\/revisions\/50236"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/50232"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=48617"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=48617"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.rjavitukan.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=48617"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}