VSE SE JE ZAČELO Z LJUBEZENSKO AFERO

 

Do kave je bilo včasih težko priti. Po legendi so Portugalci hoteli delež kavnega trga, vendar jim ni uspelo dobiti kavnih zrn. Na severu je Brazilija tako kot še danes mejila na Francosko Gvajano, katere guverner je trmasto zadrževal kavna semena zase. Portugalci so na kavno misijo poslali poročnika Francisca de Mela Palheta, ki prav tako ni znal omehčati guvernerjeve trme, zato se je problema lotil na drugačen način. Svoje oči je zapičil v guvernerjevo ženo.

Njegovi ljubezenski podvigi so se izplačali, saj mu je Madame D’Orvilliers na zaključnem banketu izročila šopek rož, v katerega je vtaknila tudi kavna zrna. Leta 1727 so Portugalci na brazilskih tleh posadili prva kavna drevesa.

Gojenje kave se je skozi celotno 18. stoletje razširjalo na severovzhodu Brazilije, vendar je veljalo za bolj obstransko dejavnost. Kava se je počasi širila tudi na jug in proti koncu stoletja so jo iz Ria de Janeira že pošiljali v Evropo. V začetku 19. stoletja je brazilska industrija kave doživela prvo veliko spremembo.

Kuba je močno pospešila lastno proizvodnjo sladkornega trsa, zato so se morali nekonkurenčni Brazilci osredotočiti na drug pridelek: kavo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v Evropi in Severni Ameriki po njej vedno več povpraševanja, zato so se plantaže razmahnile tudi v provincah Sao Paolo, Rio de Janeiro in Minas Gerais. Do leta 1830 je Brazilija pridelala že 30 % svetovne kave.

 

Brazilija je do takšnega deleža prišla zaradi skoraj popolnih pogojev za pridelovanje kave in zaradi gigantskih kmetij, kjer je bil en sam suženj zadolžen za 1000 kavnih dreves. Kavni baroni so uživali podobno življenje kot ameriški naftni mogotci; njihov vpliv je bil namreč tako močan, da so vplivali na ustavne akte in zakonodajo. Toda tudi njihov kapital leta 1888 ni preprečil odprave suženjstva.

To je nekatere kavne barone močno udarilo po žepih, spet drugi pa so se bolje znašli. Vlada je uvedla nove programe, ki so Evropejce spodbujali k delu na brazilskih kmetijah. To se je obrestovalo, saj je Brazilija dobila status multikulturne države, poleg tega so se utrdile vezi med Brazilijo in kavoljubno Evropo.

Leta 1910 je Brazilija pridelala že vrtoglavih 80 % svetovne kave, vendar pregovor pravi, da nič ne traja večno. Zlom newyorške borze leta 1929 je zadel brazilski kavni trg kot nekontroliran vlak. Cene so padle, trgovina je upadla in zakurjenih je bilo na tisoče vreč kave. Kavna industrija je bila v Braziliji vseeno tako močno zakoreninjena, da se je obdržala, utrjena infrastruktura pa je nudila priložnost za druge kmetijske panoge.

Kljub močnemu padcu pridelave kave je Brazilija ostala najproduktivnejša pridelovalka. Njen tržni delež je zaradi povečanega pridelovanja na drugih koncih sveta sicer padal, vendar danes še vedno pridela okoli 30 % svetovne kave.

"O lavrador de café", 1934, Candido Portinari

70-ta: zlata doba brazilske kave

V Braziliji se je že leta 1970 pojavila prva plantaža specialty kave. Regija Cerrado v zvezni državi Minas Gerais je ena mlajših, a najbolj perspektivnih regij zaradi svojih toplih in deževnih poletij ter suhih in ne preveč mrzlih zim. Raziskovalci so opravili več raziskav prsti, da bi lahko gojili le najboljšo kavo.

Mnogo pridelovalcev se je že v prejšnjem desetletju iz drugih regij preselilo v Cerrado, saj je vlada spodbujala selitev prebivalstva v notranjost države (ne morejo pač vsi živeti ob morju), leta 1975 pa je mnogo pridelovalcev prizadela tako imenovana črna zmrzal – bolezen, ki je tako zlovešča kot njeno ime, saj uniči celotno drevo, na mesto katerega je nato potrebno posaditi novega. V zvezni državi Paraná je uničila pridelek na skoraj vseh plantažah, kar je Brazilijo prikrajšalo za 30 milijonov vreč (ena vreča vsebuje 60 kg kave).

Odziv vlade je bil pretresljiv, saj je nehala vlagati v visoko kakovostno kavo. To brazilskih pridelovalcev ni zadelo le finančno, ampak je bil močno načet tudi njihov ugled.

Naslednjo priložnost so pridelovalci dobili leta 1990, ko je brazilska vlada deregulirala kavno industrijo, kar je ustvarilo naslednji val visokokakovostne kave. Brazilian Specialty Coffee Association je organiziral prvi Cup of Excellence, dogodek, ki se danes odvija v mnogih državah po vsem svetu. Vse to je spodbudilo mlade kmetovalce, da so začeli gojiti odlično kavo. Leta 2005 je vseh šest finalistov na World Barista Championship uporabilo brazilsko kavo.