For English version of the article, visit BarTalks.

Brazilski Cerrado je ogromna savana v središču Brazilije, ki se razteza čez več zveznih držav. World Wildlife Fund jo je razglasil za biološko najbogatejšo savano na svetu, saj v njej živi 5 odstotkov vseh živali in rastlin na planetu. Danes je Cerrado znan po več kot le raznolikem biomu, saj je njegovo visoko ležeče ravninsko območje pritegnilo kmete, ki so med drugim začeli gojiti kavo.

Čeprav so afriške savane veliko bližje Sloveniji, je bil brazilski Cerrado v zvezni državi Minas Gerais prva savana, ki sem jo obiskal. V mestu Uberlândia sem pristal konec septembra, na vrhuncu sušnega obdobja. Trava je bila rjava, drevesa pa večinoma prazna – presenetljivo nasprotje zeleni in zdravi savani, ki sem jo videl čez tri mesece. Vendar je tudi ta speča narava premogla lepoto. Kavovci so bili v polnem razcvetu, njihovi beli cvetovi pa so bili videti kot taleči se sneg na sicer zelenih rastlinah.

Danes je Cerrado v Minas Geraisu (Cerrado Mineiro) znana regija za pridelavo kave, vendar je ta status pridobil nedolgo nazaj.  V preteklosti so bile glavne pridelovalke kave nekatere druge zvezne države, npr. Sao Paulo ali Parana s svojo bogato rdečo prstjo »Terra Roxa« V 60. letih prejšnjega stoletja se je brazilska vlada odločila izkoristiti sicer precej neraziskano območje Cerrada v Minas Geraisu. Kmetovalce je začela spodbujati v neznano notranjost tako, da jim je ponudila poceni zemljo in vzpostavila različne podporne programe.

Kavne regije v Braziliji

Kmetija pridelovalcev Grossi & Filhos. Trikotna plantaža na levi strani je predel z eksperimentalnimi kavovci.

Preteklost čez mejo

Eden takih pustolovcev je bil Andressin dedek Ibelmon Dionísio Alves. Danes je star 84 let, v kavnem sektorju pa deluje že 60 let. Nekatere njegove rastline so stare že več kot 30 let, vendar je bila pot do današnjega uspeha trnova. Pri 18 letih je z vrečo oblačil, nekaj denarja in svojima bratoma zapustil svoj dom v zvezni državi Bahia. Njihovo potovanje bi lahko bilo zaplet dobrega filma – vozili so se v kesonu tovornjaka, nato prehodili 18 km, da so prišli do železniške postaje v Sao Paulu, od koder so se z vlakom odpeljali v zvezno državo Paraná. Tam je Ibelmon tudi spoznal svojo bodočo ženo in se naučil večino tega, kar danes ve o kavi – najprej kot pobiralec, nato kot upravitelj kmetije.

Paraná je ena od manjših držav pridelovalk kave, saj proizvede približno 3 odstotke brazilske kave, v preteklosti pa je uživala precej drugačen sloves. Bila je največja pridelovalka, saj je proizvedla več kot polovico vse brazilske kave. Na žalost leži Paraná nekoliko bolj proti jugu in na nižjih nadmorskih višinah, zato je bolj dovzetna za bolezni, povezane s pozebo. Črna pozeba leta 1975 je za vedno spremenila kavno kmetijstvo v Parani. Medtem ko »običajna« pozeba poškoduje drevo le za sezono ali dve, črna pozeba lahko uniči drevo, zaradi česar ga je treba obrezati ali pa posaditi novega. Ker so drevesa pripravljena za prvo trgatev približno tri leta po obrezovanju ali sajenju, takšna pozeba predstavlja veliko težavo ne le za brazilske kmete, temveč tudi za svetovni trg kave. V primerjavi s črno pozebo leta 2021, ki je uničila približno 40 odstotkov pridelkov na prizadetih območjih, naj bi črna pozeba leta 1975 uničila več kot 70 odstotkov brazilske kave in za dve leti podvojila njeno ceno.

Ta katastrofa je sovpadala s prizadevanji vlade, da del prebivalstva preseli v notranjost Brazilije, in številni kmetje so te pozive upoštevali. Ibelmon je sprva vztrajal v Parani, vendar so ga bolezni, škodljivci in slabi pridelki v naslednjih letih prisilili, da je leta 1985 prodal kmetijo v Parani in odpotoval v Cerrado, kjer je kupil zemljišče.

Kavne regije v Braziliji

Andressin dedek Ibelmon Dionísio Alves v svojem kavnem nasadu.

Prihod v Cerrado

José Carlos Grossi pa je bil eden prvih pridelovalcev kave v Cerradu. Predstavnik tretje generacije družine, ki je v Braziliji kavo gojila že v 19 stoletju, je zapustil očetova polja v Parani in leta 1972 posadil svoje prve kavovce v Minas Geraisu. Tam se je kot eden prvih naseljencev v neznani regiji soočal s težavami drugačne narave kot Ibelmon v Parani.

Tla v Cerradu so bila distrofična in kot taka neprimerna za kavovce. Poleg tega si kmetje niso mogli pomagati s tehnološkim znanjem, po katerem Brazilija slovi danes, saj je bilo to še v povojih. José Carlos je več let vlagal v svoja pridelovalna polja in skoraj bankrotiral, preden je začel uživati sadove svojega trdega dela. Vendar je bilo tudi leta 1994, po 20 letih gojenja kave v Cerradu, razmerje med tlemi in kavovci še vedno precej neznano, zato je moral José storiti nekaj inovativnega, če je želel pridelati kavo izjemne kakovosti. Ko sem se srečal z njegovim starejšim sinom Joséjem Carlosom Segundo, mi je le-ta povedal, da je njegov oče »v sodelovanju z nekaterimi brazilskimi institucijami vzpostavil poskusna polja za razvoj genskega materiala, prilagojenega podnebnim razmeram in tlom Cerrada«. Poskusi so pokazali, katere sorte kave so najprimernejše za določena mikroobmočja in katere minerale potrebuje zemlja, da bi se kavovec počutil kar najbolj domače.

Ko so pionirji, kot je José Carlos Grossi, končno obvladali lokalne razmere, jim je uspelo vzgojiti kavo z edinstvenim profilom. Cerrado je morda najmlajša kavna regija v Braziliji, vendar so si pridelovalci priborili sloves s svojim inovativnim pristopom h kmetovanju, ki je hkrati tudi trajnostno. Cerrado je bil prva brazilska kavna regija, ki ji je bil podeljen pečat z označbo porekla, s čimer je dobila podoben status kot francoske vinske regije ali italijanski Parmigiano Reggiano. Za tiste pridelovalce, ki želijo, da njihova kava nosi pečat Região do Cerrado Mineiro, je trajnostnost pogoj.

Jose Carlos Grossi1

José Carlos Grossi

Označba porekla

Região do Cerrado Mineiro je fundacija, ki združuje regijske zadruge in združenja kavnih pridelovalcev. Pridelovalec kave mora izpolnjevati več kvalifikacijskih meril, da lahko nosi pečat z označbo porekla. Na primer, kava mora na 100-stopenjski lestvici združenja Specialty Coffee Association doseči več kot 80 točk, najnižja nadmorska višina za gojenje kave je 800 metrov nad morjem, pridelovalec pa mora podpisati izjavo o odgovornosti in dobrih praksah.

Fundacija zagovarja trajnostnost in sledljivost, saj meni, da sta »gibanje in ne tržna strategija«. Pravilno upravljanje tal, pogozdovanje, ohranjanje trajnih rezervatov ter rečnih strug in izvirov postajajo del kulture v Cerradu Mineiru. Med neštetimi vrstami kavovcev ni redko videti volka, sovo ali kačo, ki iščejo hrano.

Toda kakšna je kava iz te regije? Na splošno ima nizko kislost in srednje do polno telo s kremastim okusom v ustih ter intenzivnim pookusom. Okus je navadno oreščkast s pridihom karamele, čeprav se pogosto pojavijo tudi čokoladne note. Kava iz Cerrada prinaša uravnoteženo skodelico, ki jo obožujejo številni ljudje po vsem svetu, kar pa ne pomeni, da Cerrado ne premore edinstvenih, veliko bolj kompleksnih kav. Ena najboljših, kar sem jih kdaj pil, s sadno aromo in vinskim okusom, je izvirala z drevesa, ki je raslo na Joséjevi kmetiji. Ta bo na voljo tudi v spletni trgovini 😉